Delovanje kluba

Judo je sistem izobraževanja

Judo sem spoznal v študentskih letih, ko sem začel trenirati v enem izmed najuspešnejših slovenskih klubov, Judo klubu Bežigrad. V ta šport me je pritegnila svoboda izražanja, ki jo omogočajo borilni športi. Navduševala me je neposrednost, ko poskušamo z golimi rokami prelisičiti nasprotnika in ga onesposobiti pri njegovih poskusih napada. V začetku surova sila postane z rednim treningom tehnika, prilagojena telesnim in značajskim lastnostim borca.

Kmalu sem spoznal, da judo ni samo borilni šport. V sistem učenja se vpletajo vrednote in spoznanja, ki jih je mogoče razumeti le z rednim in organiziranim treningom. Poistovetil sem se z zapisanimi besedami ustanovitelja Jigora Kana. Ker verjamem, da se pozitivni posamezniki oblikujejo v kakovostni družbi, sem ustanovil Judo klub Krško. V našem klubu zmeraj uvrstimo interese skupine pred interese posameznika. Poudarjamo tudi dolgoročni razvoj posameznika, ki je pomembnejši od prezgodnjih tekmovalnih uspehov.

Ivan Širola, predsednik JK Krško

Šola gibanja in dolgoročni razvoj

Vpliv in pomen športa se ves čas spreminjata. Odvisna sta od navad in vrednot družbe, v kateri živimo. Danes je lahko šport odlično orodje in protiutež sedečemu načinu življenja, ki spremlja otroke že od vstopa v šolski sistem. Skladno z vse manjšim časom igre z vrstniki upadajo tudi gibalne sposobnosti otrok. Ker je gibalni razvoj tesno povezan s telesnim, se bodo gibalno bolj izobraženi lažje spoprijemali z zahtevami izobraževalnega sistema in vsakdanjo odgovornostjo v odraslosti.

Ker želimo biti klub, ki bo prispeval h kakovosti življenja občanov, že več kot desetletje razvijamo program vseživljenjske vadbe. To je sistem, ki omogoča nenehen razvoj posameznikov ne glede na to, v katerem starostnem obdobju se vadbe udeležimo. Medsebojno povezani programi zagotavljajo mehak prestop k elementom večje zahtevnosti. Člani Judo kluba Krško so lahko že predšolski otroci ali pa odrasli, ki bi si želeli spoznavati borilne tehnike in načela borbe.

Zastavljanje in doseganje ciljev

Jigoro Kano je ob koncu 19. stoletja sestavil sistem tehnik, ki izhajajo iz japonske borilne veščine ju-jutsu. Da bi se ločil od slabega ugleda, ki ga je v tistih časih ju-jutsu imel, je svoj sistem tehnik in vrednot poimenoval judo. Sistem tehnik se je med več kot stoletjem posodabljal. V Sloveniji se učimo po sistemu tehnik, ki ga določa Judo zveza Slovenije.

Barvni pasovi, ki predstavljajo stopnjo znanja, so učencem pokazatelj napredka in tudi motivacija. Naši člani imajo možnost polaganja višje stopnje pasu vsako leto. Pogoji za pristop k izpitu so naučene predvidene tehnike, redna vadba in pozitiven odnos do vrstnikov. Tako se naučijo zastavljati in dosegati kratkoročne ter dolgoročne cilje. Največjo nagrado v takšnem sistemu predstavljata veselje in ponos ob usvojenem novem  znanju. Pot do mojstrskega pasu traja približno deset let. V tem času se izoblikuje odgovorna oseba, ki je sposobna kritično ovrednotiti tako svoje znanje kakor vedenje in sposobnosti drugih.

Spoprijemanje z uspehi in neuspehi

Tekmovalnost predstavlja pomemben del razvoja judoista. Primerjanje z drugimi je pomembno za razvoj osebnosti. Zrel judoist bo razlikoval med tekmovalnostjo in sodelovanjem. Za učenje novih tehnik je pomembno sodelovanje med partnerji. Tekmovalnost pri učenju pa pride prav, kadar se judoist tehnike nauči in jo poskuša uporabiti v borbi.

Sestavni deli vsakega uspeha so tudi neuspehi. S takimi čustvi se najintenzivnejše spoprijemajo prav tekmovalci. Pot do tekmovalnega uspeha je sestavljena iz številnih dejavnikov, ki morajo biti doseženi. Porazi na tekmovanjih so neizogibni. Pomembno je, kako ta čustva razložimo otrokom, da jih razumejo in se nanje primerno odzovejo. Na uspeh ne gledamo kot na spodletel poskus, temveč kot na lekcijo, ki bo prispevala k boljši izvedbi.